Vsaka peta družina v Sloveniji je enostarševska družina. Življenje v enostarševski družini je naporno, saj se starši samohranilci srečujejo z enakimi težavami, stiskami in izzivi kot drugi starši, vendar brez podpore drugega partnerja.
Mnogi so pod besedo »družina« predstavljajo dva starša nasprotnega spola z otroci, ki živijo v ljubečih razmerah – takšna družina je po splošnem prepričanju »normalna«, čeprav je realno stanja velikokrat drugačno. Čeprav nuklearna družina še vedno velja za idealno tipsko obliko družine, je vse več t.i. alternativnih oblik družine. Ena od teh oblik je enostarševska družina, katerih število se je v zadnjih letih močno povečalo.
Enostarševske družine so že dolgo stalnica družinskega življenja, kljub vztrajnemu naraščanju njihovega števila pa so ideološko še vedno pojmovane kot odstopanje od ideala (biološke) dvostarševske družine. Enostarševska družina, ki se jo je v zgodovini držala etiketa nepopolne družine, že dolgo časa niso več netradicionalna oblika, čeprav jih mnogi še zmeraj uvrščajo med to vrsto družinskih oblik.
V preteklosti je bil glavni razlog za nastanek enostarševske družine smrt, danes pa so to ločitve in razveze.
Delež družin v Sloveniji
Najpogostejši tip družine v Sloveniji je poročen par z otroci. V Sloveniji še vedno prevladuje nuklearna družina, saj je ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 delež te družinske oblike znašal skoraj 69 % družin (t.j. zakonski par z otroki). Zunajzakonskih partnerjev z otroci je bilo 7 %. Materinske enostarševske družine so predstavljale 21 % družinskih oblik. Družine očetov z otroki so pri nas še vedno redke: ob popisu 1981 jih je bilo okrog 2,3 %, deset let kasneje 3,1 %, leta 2002 pa 3,4 %. To pomeni, da je število očetovskih enostarševskih družin 7-krat manjše od materinskih enostarševskih družin.
Število družin v Sloveniji se povečuje, a so manjše. Povprečna družina z otroci šteje 3,4 družinskega člana. 87 % slovenskega prebivalstva je po zadnjem popisu leta 2002 živelo v družini. Njihova povprečna velikost je 2,3 člana. Skoraj vsaka peta družina v Sloveniji pa je enostarševska. Ob popisu leta 2002 je z obema staršema v družinah živelo 80 % slovenskih otrok, kar je bilo štiri-krat več od otrok, ki so živeli samo z enim od staršev. Najmanj je bilo takšnih otrok, ki so živeli samo z očetom.
Skrbništvo – manj kot 10 % otrok iz razvezanih zakonskih zvez dodeljenih v oskrbo samo očetu
Načinov ureditve skrbništva nad otroki je več. V praksi se največkrat izvajata deljeno skrbništvo, ko je otrok pri vsakem od staršev polovico časa oziroma “mehko” prehaja od enega do drugega, ter skrbništvo, ki je dodeljeno enemu od staršev, najpogosteje materi. Podatki statističnega urada kažejo, da je bilo štiri petine otrok dodeljenih v skrbništvo materam, 11,7 odstotka obema staršema in 8,5 odstotka očetom.
Zadnjih pet let se povečuje delež dodelitev otrok v oskrbo obema staršema. Delež otrok, za katerega je po razpadu družine skrbel samo oče, je skromen, a je opaziti trend rahlega povečanja tega deleža: leta 1985 je bilo takih 5,6 % vseh otrok, 10 let kasneje 7,2 % in leta 2006 jih je bilo 8,5 %.
Pri obravnavi primarne skrbstvene vloge očeta oziroma matere je zaznati stereotipnost (npr. pri odločanju sodišč, kateremu od staršev bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo po razvezi oz razpadu zunajzakonske skupnosti). Zlasti to velja za vprašanje primarne skrbi za otroke, ki je obravnavana kot tipično materinska, odsotno materinstvo ni sprejemljivo, skrb za otroke je domena žensk, temelj očetovske skrbi je v njihovi ekonomski vlogi, primarna skrbstvena vloga moških je vprašljiva in nezadostna.
Enostarševske družine živijo v težjih življenjskih razmerah
Enostarševske družine živijo v primerjavi z drugimi družinskimi oblikami v težjih življenjskih razmerah, pogosto jim primanjkuje materialnih virov za normalno življenje. Država sicer posveča skrb in zanimanje enostarševskim družinam, vendar kljub določenim ukrepom, ki delujejo v prid in pomoč tej vrsti družine, socialna politika ne zadosti potrebam. Premalo pripomore k socialni varnosti in družbeni integraciji, saj enostarševske družine nimajo močnih socialnih omrežij, ki bi jim pripomogle k boljšemu življenju.
Nasveti za starše samohranilce
Ustvarite si socialno mrežo
Da boste lahko usklajevali delo in družino je nujno, da si ustvarite podporno mrežo prijateljev in družinskih članov, ki vam lahko priskočijo na pomoč. Ne otepajte se pomoči, češ da boste vse zmogli sami. Priporočljivo je tudi, da spoznate več odraslih v enaki situaciji, in se povežete z njimi. Eno od takšnih društev, ki delujejo v Sloveniji, je društvo Starševstvo Plus.
Ne zanemarjajte sebe
Kljub napornemu tempu življenja ne smete zanemarjati sebe, svojega zdravja in svojih hobijev. Vaš otrok vas resda potrebuje, vendar tudi vi potrebujete družbo odraslih. Vsaj dvakrat na teden si vzemite nekaj časa za rekreacijo in svoje prijatelje. Če boste v formi, boste lažje premagovali vsakdanje stresne situacije.
Ne krivite sebe
Pomembno je, da se ne branite pomoči in da ne krivite sebe za nastalo situacijo, temveč da iščete pozitivne rešitve, ki bodo koristile tako vam kot vašemu otroku.
