V prispevku prikazujem rezultate raziskave svoje diplomske naloge Moč in pomen seksualnosti, ki je nastala na sodobnih ugotovitvah, da človek ni le psihofizično, temveč tudi socialno bitje.
Iz katerih virov ste se največ največ naučili o spolnosti?
Rezultati internetne ankete diplomske naloge Moč in pomen seksualnosti: Celosta obravnava človeka in njegove seksualnosti (2009), ki je bila opravljena na vzorcu 300 oseb (83 odstotkov žensk in 17 odstotkov moških), jasno kažejo, da se je večini staršev v Sloveniji neprijetno pogovarjati s svojimi otroci o spolnosti, saj je le 3 odstotke anketiranih oseb označilo, da so dobili pomembne informacije o spolnosti od svojih staršev oziroma njihovih namestnikov. Zaradi tega so otroci in mladostniki primorani informacije o spolnosti iskati drugje, kakor pač vejo in znajo. Glavni vir informacij jim tako predstavljajo vrstniki ali šele prvi spolni partner/partnerica. Najbolj pogosti “učitelji” o spolnosti pa so mediji (erotični in pornografski filmi, televizija, internet, časopisi, revije, knjige). Medijski trg je nakopičen s seksualnimi vsebinami, zato je mladostnikov ali praviloma že otrokov prvi stik s spolnostjo preko medijev, ki velikokrat ne prikazujejo realne slike o spolnosti, ki bi bila vir zadovoljstva.
Kakšne so posledice spolne vzgoje preko medijev, ki velikokrat ne prikazujejo realne slike o spolnosti?
Posledica vzgoje, kjer se izključuje komuniciranje o spolnosti in vzgoje preko medijev, ki ne prikazujejo realne slike o spolnosti, je, da se kar 60 odstotkov, ne more sproščeno pogovarjati o spolnosti niti s svojim partnerjem; več kot 50 odstotkov se odloči za prvi spolno odnos na podlagi motiva, ki ni ljubezen do partnerja; nekatere ženske ne doživljajo orgazma ali ga celo zaigrajo; moški pa se zelo identificirajo s svojo spolno zmožnostjo, saj velikokrat pristajajo na spolne odnose, tudi če si jih sami ne želijo.
Kako se naj pri spolni vzgoji spopademo z mediji, ki so nakopičeni s seksualnimi vsebinami?
Medijski trg je nakopičen s seksualnimi vsebinami, zato je mladostnikov ali največkrat celo otrokov prvi stik s spolnostjo preko medijev. Res je, da pornografije ne moremo preprečiti, vendar če bi starši, vzgojitelji, učitelji in drugi pomembni ljudje v življenju otroka, le-te pravočasno pripravili na to s spolno vzgojo, bi razumeli razliko med pornografijo in spolnostjo v vsakdanjem življenju. Pornografija sama pa ne bi smela biti učni pripomoček.
Vir: Fridl S. (2009) Moč in pomen seksualnosti