Kako postaviti jasna pravila ter uspešno disciplinirati in kaznovati otroke?
Postavljanje mej
Preizkušanje mej staršev je za otroke in mladostnike nekaj povsem normalnega, saj je del odraščanja. Vsi otroci preizkušajo, kako daleč lahko grejo, naloga staršev pa je, da svojim otrokom postavijo jasne meje, ob katerih se bo otrok počutil varne. S tem, da mu popuščate in hočete biti njegov prijatelj, predvsem na dolgi rok.
0-2 let
Dojenčki in majhni otroci so zelo radovedni, kar je nekaj povsem normalnega in zaželenega oz. nujnega za njihov razvoj. Zelo majhnim otrokom se zdi zanimivo prav vse, saj so šele začeli raziskovati svojo okolico. Njihovo pozornost velikokrat pritegnejo predmeti, za kateri bi si želeli, da jih pustijo pri miru.
Da zagotovite varnost predmetov in otrokovo varnost, je najpametneje, da pospravite “skušnjave” na mesta, katerih otroci ne morejo doseči. Za televizorje, predvajalnike, telefone, nakit, lomljive stvari, nakit ter zlasti za čistilna sredstva in zdravila, je najbolje, da jih prestavite na otrokom nedosegljiva mesta – bodisi jih zaklenete bodisi prestavite na višje police.
Ko se dojenček ali majhen otrok približa nevarnemu predmetu, mirno recite »Ne« ter ga odstranite od nevarnega predmeta ali odvrneti njegovo pozornost na kaj drugega.
Malčku, ki grize, udarja ali meče hrano naokrog, morate povedati, zakaj vedenje ni učinkovito. Če se ne pomiri, ga za minuto ali dve pošljite v drug prostor ali ga posedite na stol, da se pomiri. Dalj časa trajajoč “time out” (več kot dve minuti) za leto ali dve stare otroke ni učinkovit.
Najpomembneje pri discipliniranju je, da ne uporabljate fizičnega kaznovanja, saj otrok pri tako majhni starosti ne bo mogel narediti povezave med njegovim vedenjem in fizičnim kaznovanjem.
Nazadnje pa ne pozabite, da se otroci učijo z gledanjem in posnemanjem odraslih, zlasti staršev. Prepričajte se, če ste otroku pozitiven vzornik. Če boste imeli svoje stvari pospravljene, boste na otroka naredili veliko večji vtis kot v primeru, če bodo ležale naokrog, otroka pa boste kaznovali, ker ne pospravi svojih igrač.
3-5 let
Vaš otrok raste in začenja razumevati povezavo med vedenjem in posledicami. Zato je zdaj čas, da v vašem domu postavite jasna pravila, ki jih bo otrok pri tej starosti lahko razumel.
Otroku pojasnite, kaj od njega pričakujete preden ga kaznujete za določeno obnašanje. Ne kaznujte ga prvič, ko po vaših merilih naredi kaj narobe, saj tega ni mogel vedeti! Kadar na primer vaš triletnik z barvicami riše umetnino po steni dnevne sobe, mu pojasnite, zakaj to ni dovoljeno in kaj se bo zgodilo, če bo naslednjič dejanje ponovil (npr. da vam bo pomagal očistiti steno ali ne bo smel do konca dneva uporabljati barvic). Če je stena ponovno pobarvana nekaj dni kasneje, mu ponovno pojasnite, da so barvice samo za risanje po papirju, za tem pa sledi soočanje s posledicami s katerimi ste ga seznanili prvič.
Čeprav je za starše mnogokrat lažje, da spregledajo kršenje pravil in neprimerno obnašanje otroka, vedite da je ravno doslednost ključ do uspešne discipline.
Potem, ko ste postavili jasna pravila in je vašemu malčku jasno, kako bo kaznovan, če prekrši posamezno pravilo, ne pozabite na nagrajevanje pozitivnega vedenja. Ne podcenjujte pozitivnega učinka, ki ga lahko ima vaša pohvala.
“Time out” lahko uporabite tudi za otroka pri tej starosti. Kadar se vede nesprejemljivo določite, na katero mesto ga boste poslali, da razmisli o tem, kaj je storil narobe. V prostoru, kamor ga pošljete, naj ne bo televizije in računalnika, saj v tem primeru ne boste dosegli svojega namena.
Kako dolgo ga pustiti, da razmišlja? Nekateri strokovnjaki priporočajo minuto za vsako leto starosti (tri leta, tri minute), drugi pa, da otroka pustimo pri miru tako dolgo, da se pomiri.
6-8 let
Metoda discipliniranja “time out” je učinkovita tudi za to starostno skupino. Ponovno, doslednost je ključnega pomena. Vaša avtoriteta bo v očeh vašega otroka spodkopana, če ne boste uresničevali obljub discipliniranja. Otroci morajo verjeti, da mislite resno, kar ste rekli. To ne pomeni, da otroku ne smete dati nove priložnosti ali sami sebi dovoliti določeno toleranco do neprimernega vedenja, pomeni pa, da se večinoma časa morate držati tega, kar ste obljubili, če se ne bo vedel primerno. Če se otroci v avto neprimerno obnašajo ali prepirajo in se po opozorilu, da se boste obrnili in odpeljali domov, ne pomirijo, uresničite svojo obljubo. Vaša verodostojnost je dragocenejša kot izlet na katerega ste se ta dan odpravili.
Bodite pozorni, da vaše kazni ne bodo nerealne. V jezi ne recite: »Samo zatreskaj s temi vrati in nikoli več ne boš gledal televizije!«, saj bo neuresničevanje le-tega spodkopalo vašo avtoriteto in druge poskuse discipliniranja.
Kot starš bodite previdni, da naložene kazni niso prevelike. Če ste vašemu sinu ali hčeri za cel mesec prepovedali gledanje televizije, igranje igric ipd., se vaš otrok morda ne bo počutil motivirane za spremembo vedenja. Saj bo tako in tako cel mesec brez televizije, ne bo smel ven ipd.
9-12 let
Otroci v tej starostni skupini so dovolj stari in zreli za prevzemanje odgovornosti. Otroci v starosti od 9-12 let zahtevajo tako več neodvisnosti kot odgovornosti, zato je spopadanje s posledicami njihovega vedenja učinkovita in ustrezna metoda discipliniranja.
Bi otroku pomagali narediti domačo nalogo, če bi ugotovili, da je ni dokončal ali sploh naredil pred časom za spanje? Če boste storili to, boste izpustili priložnost, da ga naučite pomembne življenjske lekcije. Če otrok ni naredil domače naloge, naj gre naslednji dan v šolo brez naloge in se tako sooči s posledicami svojih dejanj.
Za starše je naravno, da želijo otroke reševati pred napakami in iz težav. Zavedati pa se morate, da jim na dolgi rok naredite veliko uslugo, če pustite, da jim včasih kaj ne uspe. Otrok bo tako uvidel, da njegove vedenje ni primerno in napake najverjetneje ne bo ponovil. Tako se bo tudi naučil, da sam prevzema odgovornost za svojo vedenje. Če mu boste pomagali, jo boste prevzeli vi namesto njega.
Od 13 let navzgor
Če ste do 13 leta postavili dobre temelje, vaš otrok ve, kaj se od njega pričakuje in kakšne kazni sledijo neprimernemu obnašanju. Pri najstnikih pa seveda z discipliniranjem ne prenehate, saj je disciplina za najstnike enako pomembna kot pri majhnih otrocih. Tako kot štiriletnik potrebuje pravilo, kdaj je čas za spanje, tudi najstnik potrebuje ustrezne meje, da se počuti varnega.
Postavite pravila o opravljanju domače naloge, obiskih prijateljev, zmenkih in preživljanju prostega časa. O teh pravilih razpravljajte v naprej, da kasneje ne bo nesporazumov, slabe volje in zamer. Čeprav se bo vaš najstnik ali najstnika glede pravil od časa do časa pritoževal(a), verjemite, da najstniki potrebujejo tako meje in pričakovanja staršev glede izvrševanja določenih nalog kot večjo svobodo, neodvisnost in odgovornost. Zaradi tega pravila naj ne bodo pretoga!
Ko vaš najstnik ali najstnica prekrši pravilo, večini najprej pride na pamet odvzemanje določenih pravic kot je na primer uporaba računalnika. Zato zraven kazni poskrbite tudi za to, da mu/ji bo jasno, zakaj je prihajanje domov uro kasneje, kot ste dogovorjeni, nesprejemljivo in zaskrbljujoče.
Mladostniku omogočajte, da lahko sprejema odločitve o svojem življenju. Mlajšemu mladostniku lahko dovolite, da si sam izbira oblačila, frizuro in izgled svoje sobe. Starejši kot je, več svobode in neodvisnosti mu dopuščajte.
Enako kot pri mlajših otrocih tudi pri mladostnikih ne pustite na nagrajevanje pozitivnega vedenja.
Vir: Spletna svetovalnica za starše.