Živimo v hitrem in rutinskem času, ko smo nenehno postavljeni pred pričakovanjem po večopravilnosti, nenehnim dotokom informacij in obremenjenostjo misli s preteklostjo ter načrtovanju in strahu pred prihodnostjo, kar vodi v stres, vznemirjenost, strah, nesrečo, psihične in fizične bolezni… Dogodkov, trenutkov, dejanj, odnosov… ne zaužijemo v njegovi popolnosti, pristnosti in globini. Kako se znebiti obžalovanje preteklosti in strahu pred prihodnostjo ter zaživeti tukaj in sedaj? Kako sprejeti realnost in spremembe, ki jih potrebujemo, da začutimo pristno srečo in izpopolnjenost? Kako se znebimo stresnega življenja?
Pasti hitrega in rutinskega življenja, večopravilnosti in nenehnega toka misli
Zahteva, da bi hkrati postorili veliko stvari, je značilnost današnjega časa. V modi je večopravilnost. Čim več naredimo v istem času, bolje je. Običajno delamo pet stvari hkrati, pa nam običajno vseeno ne uspe postoriti vsega, kar smo si zadali ali bi »morali«. Tako tudi v prostem času velikokrat gledamo televizijo, se hkrati pogovarjamo po telefonu, surfamo po internetu, kuhamo ter se obenem družimo s družino in prijatelji. Ne samo, da so rezultati večopravilnosti pogosto pomanjkljivi in neučinkoviti, problem je, da v takih trenutkih živimo mimo sebe in drugih. V večni naglici in hitenju smo pod stresom ter delamo škodo sebi, odnosom in delu. Kadar divjamo po okolici, nikoli nismo tam, kjer smo, kajti naša pozornost je usmerjena že k naslednji nalogi, ki jo je potrebno opraviti.
V naši glavi poteka nenehen tok misli, ki ga je težko ustaviti. Življenje večine od nas je hitro in rutinsko, ki nam ne prinaša dovolj prostora in časa in resnično in izpolnjujoče življenje. Pomislite, kdaj ste nazadnje čutili nepopisno srečo, veselje, pomirjenost in povezanost, ko ste povsem »padli« v dogodek ali nalogo? Kdaj ste se nazadnje popolnoma predali trenutku in ga doživeli popolnoma, pristno in globoko? Kdaj ste se nazadnje popolnoma predali pogovoru, igri z otrokom, z vsemi čuti zaužili obrok hrane…?
Kadar opravljamo več stvari smo le stroji v cilju čim večje produktivnosti, živimo rutinsko, daleč od naravnega čutenja nepopisne sreče, veselja, pomirjenosti in osebne izpolnitve. Ne moremo hkrati delati pet stvari in obenem biti mirni, srečni in izpopolnjeni. Če svojo pozornost raztresamo, smo raztreseni. Kadar krati delamo pet stvari, ki jih želimo urediti, nobene ne moremo narediti pravilno. Pri tem smo brezbrižni do svojega počutja in ljudi, ki imajo v tistem trenutku opraviti z nami. To pomeni, da nismo v stiku s seboj in drugimi. In brez življenja tukaj in sedaj, prvinskega stika, se ne moremo duhovno razvijati.
Živeti v sedanjem trenutku, tukaj in zdaj
Življenje tukaj in sedaj pomeni našo popolno osredotočenost v kateri se nalog, ki nas čakajo, lotevamo ene za drugo. Z vso svojo pozornostjo smo usmerjeni v to, kar delamo v tem trenutku. Hkrati ne delamo in jemo ali se še celo pogovarjamo po telefonu! Naredimo eno stvar in druga pride za tem. Praviloma upočasnimo svoj delovni tempo, delamo bolj učinkovito, premišljeno in brez raztresenosti. Slednje nam tudi prinaša svobodo do izbire, kaj nam je v tem trenutku najbolj pomembno. Je to odnos, opravek, ki ga moramo narediti…? S takšnim delovanjem se poveča kakovost našega celotnega življenja, od dela do osebnih odnosov in zdravja, saj nam izogibanje stresu in povečanje osebne svobode prinese tudi psihično in fizično zdravje. Osrečevati nas začnejo malenkosti, ki jih sicer sploh ne bi opazili. Kadar se usedemo za mizo, si hrano lepo postrežemo ter si vzamemo čas za obrok, namesto da jo pogoltnemo v naglici, ima hrana popolnoma drugačen okus, saj lahko uživamo v vsakem grižljaju.
Živeti s pozornostjo, osredotočenostjo, biti tukaj in sedaj vodi do bogatega življenja. Veliko ljudi živi v prihodnosti in mislijo, da bi bili srečni, če bi imeli več denarja, drugega partnerja ipd. Če ne znate zaužiti sedanjega trenutka, vam pri sreči ne bo pomagal niti večji zaslužek niti partner! Ne izgubite se ob vsakdanjih nalogah, ampak se urite v pozornosti! Bodite osredotočeni na delo, ki ga v tem trenutku opravljate, na sogovornika, partnerja… Potešeni smo le, kadar trenutek ali dogodek zaužijemo v njegovi popolnosti, pristnosti in globini.
Ne delujte le na razumski in logični ravni!
Spomnite se tudi na lepoto življenja, doživljanja, čutenja… Ne bodite predvidljivi in rutinski. Živeti tukaj in sedaj pomeni, da naše življenje ni natančen načrt s čim manj spremembami, ki ga želimo imeti popolnoma pod nadzorom. S sprejetjem sedanjega trenutka gremo v toku spremembami, kar je daleč vstran od občutenja strahu in tesnobe. Kadar živimo v ignoranci do sebe kot celostnega bitja doživljamo neravnotežje, življenjske krize, stres, slabo duševno in fizično počutje…
Kadar živimo tukaj in sedaj postanemo v stiku s svojimi občutki, ki so smerokazi, ki nas usmerjajo skozi svoje življenja. Veliko trpljenja nam bi bilo prihranjena, če bi si dali čas in prostor, da jim prisluhnemo. Svoje občutke začutite, sprejmite in upoštevajte! Biti v stiku s svojim telesom in čustvi je naravno stanje človeka! Le življenje v sedanjem trenutku nam prinese sproščeno bivanje in srečo. Iz trpljenja, strahu, nemirnosti, razdraženosti… lahko preidete v občutenje notranjega miru, ki vam ga nihče ne more odvzeti, ne glede na zunanje okoliščine.
Sprejmite stvari take, kakršne so
Stvari moramo vzeti takšne, kakršne so, ne smemo jih ne olepševati in tudi ne delati slabših, kot so. Kadar stvari ne sprejmemo takšnih, kakršne so, živimo v namišljenem svetu. Na ta način živimo mimo resničnosti. To pomeni, da če vedno živimo v pričakovanju, kaj naj bi bilo ali česar naj ne bi bilo, naša energija odteka v ta namišljeni svet in nam je zmanjka za to, da bi izpeljali konstruktivne spremembe. Vprašajte se, kako pogosto razpravljate in fantazirate o tem, kaj naj bi bilo drugače v vašem življenju, službi, odnosih, vsakodnevnem delovanju ali o tem zaradi česar trpite, namesto da bi se dejansko lotili spreminjanja?! “Čudeži se vam bodo začeli dogajati, ko boste toliko energije, kot jo posvečate svojim strahovom, dali vašim sanjam.” (R. Wilkins)
Bodite radovedni
Bodite odprti in radovedni. Raziskovalnega duha ne imejte le do zanimivih tem in v svojem poklicu. Radovednost vklopite tudi v odnosu do vsakdanjih stvari. Ste že opazili, da ko nas kdo vpraša (ali mi njega) »Kako si?«, je to vprašanje pogosto le prazna fraza. V resnici velikokrat to nikogar ne zanima. Lahko pa tudi ne gre za vprašanje, ki nič ne pove, ampak se, ko zastavim to vprašanje, tudi resnično zanimam za sogovornika in njegovo počutje. Kadar za svojim vprašanjem ne skrivamo svojega nezanimanja in nismo le vljudni (vzpostavimo držo radovednosti), lahko ob tem izvemo osupljive stvari. Kako pogosto (če sploh) na primer po počutju in dogajanju povprašate svojega partnerja in otroke? Kadar vprašate »Kako si?« ali »Kako je bilo v službi/šoli?«, ste v drži radovednosti ali ste že v naslednjem trenutku z mislimi povsem nekje drugje? Povsem drugače je, če ne zastavimo zgolj vljudnostnega vprašanja in potem drvimo naprej. Če imamo v vsakdanjem življenju odprt raziskovalni duh, stvari in ljudi spremljamo z zanimanjem in odprtostjo, kar je v nasprotju od ustaljenih pričakovanj, potem lahko v najbolj vsakdanjih stvareh odkrijemo številne novosti in vedno znova spoznavamo ljudi, tudi svojega partnerja, otroke, starše… Tako postane naše vsakdanje življenje bolj zanimivo in barvito.
