Včeraj je minil tretji dan mojega presnega prehranjevanja…
Zjutraj sem spila sadno-zelenjavni sok iz jabolk in blitve. V naslednjih dveh obrokih sem jedla breskve (mislim, da sta bile dve v vsakem). Za kosilo sem pojedla četrt slastne lubenice. Ob štirih je bil čas za veliko solate sestavljene iz rukole, paradižnika, čebule, kumare ter naribane bučke in korenčka. Natanko tri ure po solati (ta čas je potreben za njeno prebavo) sem že jedla lubenico. Zvečer sem bila povabljena na pico, kjer sem si seveda naročila solato brez kuhane zelenjave. Kljub posebnemu naročilu, ki sem ga ponovila dva krat, pa dobim ravno veliko kuhanega fižola in vložene koruze. Seveda sem zahtevala drugo. Po večerji se zapeljeva še v Maribor na festival Lent, kjer se dobiva s prijateljema. Ker sem za večerjo pojedla samo solato sem bila lačna. Večerja bi morala biti sadna, da bi imela energijo. Ob pol enih zjutraj prispeva domov. Bila sem sestradana, zato sem pred spanjem pojedla še banano, da sem utišala glasen in prazen želodec. In tako je minil še en miren dan v znamenju presnega prehranjevanja.
Vsekakor bi se vsi, ki me poznajo strinjali, da sem že do zdaj jedla zelo zdravo. Za presno prehranjevanje pa sem se odločila, ker želim svoje zdravje še izboljšati. Čeprav sem že do zdaj jedla zelo zdravo in sem bila zadovoljna že s temi učinki prehranjevanja na zdravje, sem delala nekaj napak. To je uživanje velikih količin visoko koncentriranih ogljikovih hidratov, kamor spadajo žita, kruh in drugi pekovski izdelki, krompir… ter uživanje kuhanih rastlinskih beljakovin kot je soja, čičerika, fižol… Uživanje te hrane me je omejevalo pri doseganju najvišjega zdravja, ki ga lahko dosežem. Vsekakor bom o svojih dosežkih pisala na tem blogu, po treh dneh pa zelo velikih sprememb, razen pospešene in večkratne prebave, ne opažam.
