PREHOD NA PRESNO HRANO – 4. dan

Zbudila sem se zeloooo lačna, tako da sem iz postelje takoj planila v hladilnik po lubenico. Čez dobro uro je bilo na vrsti grozdje. Vsako soboto dopoldan se odpraviva na Hrvaško, kjer urediva poslovne zadeve z mojo knjigo Zdravo hujšanje je naravno hujšanje (v hrvaščini je njen naslov Zdravo mršavljenje). Tudi Hrvati so knjigo zelo dobro sprejeli, saj je v kratkem času pošla že skoraj polovica natisa. Zaradi veliko turistov, ki se čez mejni prehod Gruškovje namenjajo na hrvaško obalo, poiščeva za prestop meje manjši mejni prehod, kjer je bilo zelo mirno. Po opravljenih poslovnih zadevah se odpraviva še nakupovat v Center West (velik nakupovalni center v Zagrebu), kjer že imajo razprodaje. Najprej sva bila seveda lačna. Bil je vroč dan, zato se tudi moj partner odloči za sadno kosilo. V Mercatorju si kupiva kilogram grozdja in 4 banane. V tem nakupovalnem centru imajo udobne sedežne za počivanje, zato se udobno namestiva, uživava v sladkem grozdju in njegovem življenju v njem, ki nama bo dal energijo ter opazujeva mimoidoče. Partner komentira, da ima celulit skoraj vsaka mimoidoča punca oz. ženska. Pozorna postanem tudi sama (logično je, da ne opazujem žensk tako kot moški) in res je bilo tako. Pred kratkim sem prebrala, da naj bi imelo celulit 87 odstotkov žensk. To pomeni, da le dobra desetina žensk teh težav nima. To pomeni, da ima takšen velik odstotek ženske populacije težave z zastrupljenostjo in zakisanostjo organizma. Za trajno odpravo celulita pomaga le sprememba življenjskega sloga, predvsem hrane, s katerim vzpostavimo ravnotežje med kislinami in bazami. Celulit ni estetki problem, ampak je predvsem bolezenski znak. Celulit je pokazatelj, da naše telo ni zdravo. Sama težav s celulitom nimam. Moja koža je kot koža dojenčka.

Pri odločanju o tem, kaj bom jedla, mi pomaga načelo, ki sem se ga domislila v zadnjih dnevih: PRI HRANI MISLI POL URE NAPREJ. Ko izbirate hrano je največji problem v glavi. To sem mi lušta, ono diši, to je tako dobro… Čez pol ure pa nam je žal. Tudi midva sva pred tem šla mimo pekarne, kjer je omamno dišalo, pa se za takšno hrano nisva odločila, ker sva mislila pol ure naprej. Zakaj človek mora jesti? Večina na to vprašanje odgovori za to, da ne bo lačen, kar je napačen odgovor. Človek mora jesti zato, da bo imel energijo, jasne misli ter za obnovo svojih celic. Slednje je odvisno od tega, kakšno hrano zaužijemo.

Sama sebe presenečam, kako enostavno, brez skušnjav, se prehranjujem presno. Glede na to, da sem imela podobne poskuse že v študentskih letih, kjer na takšni hrani nisem zdržala prav dolgo, sem presenečena nad seboj. Vsekakor sem tokrat bolj zrela in imam o tem tudi vse informacije. Prav tako imam tudi partnersko podporo, kar mi veliko pomeni. Prej sem imela okrog sebe vedno ljudi, ki so temu nasprotovali in bili negativno nastrojeni vsem mojim poskusom. V teh dnevih z ostalimi družinskimi člani še nisem imela težav. Noben me ni vprašal, zakaj jem samo solato. Ker vem kakšni so odzivi, se o tem nočem niti pogovarjati. Jaz sledim svojim načelom, ostali pa naj svojim. Navsezadnje je vsak posameznik odgovoren za svoje življenje. Vsem, ki se lotite spremembe načina življenja in imate družino priporočam, da v spremembo življenjskega sloga vključite celotno družino. Ne pripravljate za njih drugačno hrano, kot jo boste zase. Če jo hočejo jesti, si jo naj pripravijo sami. Pojasnite jim, da jim nočete škodovati in jih zastrupljati. Sladite svojim načelom! Kdor v družini pripravlja hrano, nosi odgovornost za zdravje celotne družine, najbolj pa za svoje otroke. Ne recite, da ste na dieti. Shujševalne diete ne pomagajo, ključen je zdrav življenjski slog. Veliko ljudi izmenjuje obdobja, ko so na shujševalni dieti in obdobja, ko jedo nezdravo. Med tem ko je shujšati lahko, je veliko težje vitkost obdržati. Po navadi se pridela še kakšen kilogramček več. Ključna je torej sprememba miselnosti in življenjskega sloga, predvsem prehrane. Razmišljanje o tem, čemu vse se morate odpovedati, vam ne bo pomagalo. Razmišljajte o tem, kaj vse boste lahko jedli. Sama zdaj vedno razmišljam kakšen privilegij imam v primerjavi z drugimi. Večkrat na dan se lahko sladkam s sočnimi in sladkimi sadeži, si privoščim veliko hranljive zelenjave v solati, uživam v presnem sladoledu… Ne, ne pogrešam kuhane hrane… Tako sem se tudi včeraj za malico privoščila še dve sladki banani, za večerjo pa veliko skledo solate. Zvečer sva si že tradicionalno ogledala predstavo na prostem Jesenska poroka 2 v Veliki Nedelji. Predstava in dialekt v prleščini me je dobro nasmejal. Kljub pozni uri sem si pred spanjem privoščila še banano, saj se je moj želodček že spet oglašal.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *