Čeprav imajo starši pri oblikovanju otrokove spolnosti bistveno vlogo, le 3 odstotke slovenskih mladostnikov poroča, da so bili v okviru družine deležni uporabnih informacij o spolnosti.
Spolnost je naravna, vendar ne le fizična potreba
Spolni nagon je povsem naraven del človeka. Spolnost zajema področje najgloblje intimnosti, ki se je skozi zgodovino oddaljilo od naravnih potreb ter postalo družbeno nadzorovano in sankcionirano. Čeprav smo od seksualne revolucije v 60-ih in 70-ih letih priča vse bolj sproščenem odnosu do spolnosti, predstavlja nekaterim še vedno tabu temo, kar se najbolj pokaže pri pomanjkljivi spolni vzgoji v družinah.
Človeško seksualnost bi morali razumeti več kot niz bioloških vzgibov. Spolnost je vse prej kot to – je socialni, kulturni in politični konstrukt, ki obstaja v določenem času in prostoru. Vloga staršev pa je, da mladim približajo naraven in sproščen odnos do spolnosti.
Vzrok za napačno uporabo in razumevanje spolne vzgoje lahko najdemo v tem, kako ljudje sploh razumejo človeško spolnost. Čeprav je spolnost danes povsem vsakdanja tema, o spolnosti le redko razmišljamo bolj poglobljeno. Večina ljudi ima seksualnost za nekaj biološkega, samoumevnega in nevprašljivega, zato se tudi poučitve in navodila o spolnosti zamenjujejo s spolno vzgojo, ki bi morala prodreti v mladostnikov doživljajski svet. Človeška seksualnost je mnogo širša, ko če govorimo, da je skupek nagonov, celic, tkiv, živcev, hormonov… Na potrebe mladostnikov po širši spolni vzgoji kažejo tudi rezultati raziskave, ki so pokazali, da bi tako moški kot ženske, pred začetkom aktivnega spolnega življenja, potrebovali več informacij o občutkih in čustvih ob spolnem odnosu, o čustvenih in psiholoških spremembah, ki jih prinaša dozorevanje ter o samem pomenu spolnosti (Fridl, 2009).
Konstrukcija spolnosti v slovenski družbi
V slovenski družbi, prav tako kot v večjem delu zahodnega sveta, na področju spolnosti nismo tako odprti in svobodni, kot je videti na prvi pogled. To, da so mediji prežeti s spolnimi vsebinami, še ni dokaz družbene odprtosti. Znaki seksualne zafrustriranosti se kažejo v velikem deležu spolno nezadovoljnih posameznikov, spolnih motnjah, psihično in fizično zlorabljenih posameznikih, nasilju v družini, posilstvih, seksualnih zasvojenostih, pornografiji, prostituciji, seksualni neenakopravnosti, prekomernemu poudarjanju spolnosti, spolnih stereotipih, šovinizmu…
Zahodne zablode o spolnosti niso biološki, temveč socialni, kulturni in družbeni konstrukt, katerih posledica je zatiranje spolnosti in nezdravih odnosov med spoloma. V spolnosti in odnosih med spoloma še danes nosimo dediščino neenakopravnih odnosov med spoloma v patriarhalni družbi in nenaravne, družbeno strukturirane vloge spolov in seksualnosti, ki nimajo prav nobene zveze z naravnim pojmovanjem spolnosti.
Starševska vloga in spolna vzgoja
Starši imajo pri oblikovanju otrokove spolnosti bistveno vlogo. Življenjska skupnost staršev je izhodišče ne le spolne vzgoje otrok, temveč tudi splošne vzgoje.
Starši imajo najpomembnejšo vlogo pri spolni vzgoji otroka, ki vpliva na njegovo (ne)uspešnost v ljubezensko-spolnem življenju v odraslem obdobju. Starši so najpomembnejši socialni transferji pri oblikovanju identitete mladega človeka, torej tudi seksualne identitete.
Poudarek na spolnosti, zanemarjena vzgoja
Pri zanemarljivem delu spolne vzgoje, ki so jo otroci in mladostniki deležni v družinah in šolah, je poudarek na spolnosti. Zanemarjen je pojem vzgoje, ki je bistvena sestavina spolne vzgoje. »Vzgajati ne pomeni zgolj razvijati razum, temveč oblikovati celotnega človeka«, pravi pisatelj Peter Bosman.
Pomen pozitivnega zgleda
K spolni vzgoji največ prispeva določen način vzgoje v otroštvu oziroma otrokova identifikacija z obnašanjem odraslih v njegovem okolju. Starši vzgajajo vsak dan s svojim lastnim zgledom. Za otroke je zelo pomembno, da opazuje starše, kako ravnata drug z drugim. Srečen zakon daje otroku možnost, da pogosto gleda medsebojno pozornost matere in očeta – npr. kako drug drugemu pomagata, se pogovarjata, izmenjujeta misli, rečeta kaj lepega, si dvorita, spodbujata, podpirata, skupaj rešujeta probleme itd. Zanj je bistveno, da pogosto vidi nežnost med partnerjema, ter da vidi zvezo med ljubeznijo in telesno intimnostjo. Tako namreč pride do spoznanja, da je telesna intimnost med ljudmi nekaj naravnega, predvsem, ko je izraz spolne ljubezni. Tako ga kasneje spolni odnosi brez čustvene navezanosti na partnerja ne bodo privlačili. Otrok si bo tako ustvaril podlago, na kateri si bo kot odrasel človek lahko ustvaril uspešno ljubezensko razmerje, kjer se bo lahko uresničil tudi na področju spolnosti.
Ozaveščeni spolni vzgoji v družini bi torej morali dati večji pomen kot jo trenutno ima. Ozaveščeni zato, ker starši vzgajajo v vsakem primeru, tudi če se zavestno ne posvečajo spolni vzgoji svojih otrok. Starši vsak dan nezavedno vzgajajo svoje otroke s svojim zgledom in svojim odnosom do spolnosti. Otrok opazuje odnos med staršema, vsrka njune komentarje ob reklamah, filmih… Tudi, kadar starši poskušajo spolnost izključiti iz vzgoje in se zmrdujejo ob vsaki njeni omembi, bodo otroku privzgojili do spolnosti tak odnos, ki bo negativno vplival na njihovo kasnejše ljubezensko-spolno življenje.
Staršem se je z otroci neprijetno pogovarjati o spolnosti
Rezultati raziskave, ki je bila opravljena leta 2009 (Moč in pomen seksualnosti: Celostna obravnava človeka in njegove seksualnosti, Fridl, 2009), jasno kažejo, da se je 97 % slovenskih staršev neprijetno pogovarjati z otroci o vprašanjih spolnosti. Zaskrbljujoče je dejstvo, da le 3 odstotke slovenske mladine dobi informacije o spolnosti od svojih staršev.
Otroci in mladostniki so tako primorani informacije iskati drugje. Znajdejo se, kakor pač vejo in znajo. Glavni vir informacij jim tako predstavljajo vrstniki ali šele prvi spolni partner/partnerica. Daleč najpogostejši ”učitelji” pa so mediji: internet, televizija, erotični in pornografski filmi, knjige, revije, časopisi…
Posledice spolne »nevzgoje«
Posledica vzgoje, kjer se izključuje komuniciranje o spolnosti je, da se kar 60 odstotkov ljudi tudi kasneje, ko so v partnerski zvezi, ne more s spolnosti sproščeno pogovarjati niti s svojim partnerjem/partnerico; več kot 50 odstotkov se odloči za prvi spolni odnos na podlagi motiva, ki ni ljubezen do partnerja; nekatere ženske ne doživljajo orgazma ali ga celo zaigrajo; moški pa se tako zelo identificirajo s svojo spolno zmožnostjo, da pristajajo na spolne odnose tudi takrat, ko si jih ne želijo.
