Sadje in zelenjavo vsak dan uživa le 47% slovenskih deklet in 34% fantov. Zaradi slabe prehrane je med otroci in mladostniki v porastu sladkorna bolezen tipa 1, vsako leto se povečuje delež čezmerno težkih in debelih otrok. Slovenija se med 41 evropskimi in severnoameriškimi državami po čezmerno hranjenih in debelih 15 letnikov uvršča v prvo tretjino. Glavni krivci za slabo prehrano pri otrocih so starši, ki z lastnim nezdravim prehranjevanjem slabo vplivajo na prehrano svojih otrok. Ste vi svojemu otroku dober ali slab zgled? Se zavedate vpliva prehrane na lastno zdravje ter na telesen in psihičen razvoj svojega otroka?
Prehranjevalne navade slovenskih otrok in mladostnikov
Zaradi slabih prehranjevalnih navad in nezadostne telesne dejavnosti se otroci in mladostniki že srečujejo s težavami uravnavanja primerne telesne teže in z boleznimi gibal. Vse več je otrok in mladostnikov s čezmerno telesno težo. V letih 1987-2007 je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja narasel delež čezmerno težkih fantov v povprečju s 13% na 21%, deklet pa s 13% na 18%. Delež debelih fantov je v istem obdobju narasel s 3% na 8 %, deklet pa s 3% na 6%. Slovenija se tako med 41 evropskimi in severnoameriškimi državami po čezmerno hranjenih in debelih 15 letnikov uvršča v prvo tretjino.
Med otroci in mladostniki je v porastu sladkorna bolezen tipa 1, saj se število mladih bolnikov vsako leto poveča za 3,6%.
Otroci in mladostniki uživajo premalo sadja in zelenjave ter preveč nezdravih maščob. Prepogosto posegajo po energijsko gostih jedeh, sladkih in slanih prigrizkih ter sladkanih pijačah. Omenjena živila so tudi najpogosteje oglaševane skupine živil, ki vplivajo na prehransko vedenje in posledično odstopanje od priporočenega vnosa živil in hranil.
Mladi se prehranjujejo neredno, saj zaužijejo manjše število dnevnih obrokov, kot je priporočeno.
V letih 2002-2006 se je povečal delež otrok in mladostnikov, ki dnevno zajtrkujejo in uživajo sadje, medtem ko se je delež teh, ki dnevno uživajo zelenjavo, zmanjšal. Vsak dan uživa sadje in zelenjavo več deklet (47%) kot fantov (34%). Manj sadja užijejo otroci iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom.
Dekleta imajo zaradi večjih zahtev okolja in slabe samopodobe v primerjavi s fanti slabši odnos do hrane. Zaradi okolja in družbe, ki z vsiljivim marketingom po eni strani vsiljujejo vse bolj nezdravo, predelano in tudi t.i. hitro hrano, po drugi strani pa vse strožja merila lepote in uspeha, vodi v vse pogostejši pojav prehranskih motenj (anoreksija in bulimija).
Med šoloobveznimi otroci se pojavlja pogosto izpuščanje zajtrka in drugih obrokov, nato pa sledi prekomerno uživanje raznovrstnih hitro pripravljenih jedi in prigrizkov po prihodu iz šole ali zvečer pred spanjem. Prevladuje suha ali hitro pripravljena hrana, tako da je za nekatere otroke edini topel kuhan obrok le kosilo v šoli. Zato je še kako pomembna ustrezna sestava šolskih jedilnikov v šolskih kuhinjah. V osnovni šoli je otrokom zagotovljena šolska malica in večini tudi kosilo, medtem ko se pri srednješolcih pojavi težava, saj vse srednje šole nimajo organizirane tople prehrane. Pri večini otrok pa se prehranjevanje spremeni ob koncu tedna, ko jedo v krogu svoje družine.
Velika slabost šoloobvezne mladine je tudi, da uživa premalo tekočine, na kar le redko pomislimo, ko otroci tarnajo zaradi utrujenosti, glavobola in težav s koncentracijo. Mladi raje posegajo po različnih sladkih in gaziranih pijačah kot pa po vodi. Vzrok je najbrž v tem, da Slovencem ni v navadi, da bi jim pretežna dnevna tekočina bila voda.
Vpliv staršev na prehrano
Pri prehranjevalnih navadah šoloobveznih otrok in mladostnikov je najpomembnejši zgled staršev, saj največjo oviro pri zdravem prehranjevanju predstavljajo ustaljene navade. Največkrat je odgovorna družina s slabimi zgledi. Otroci in mladostniki se ne prehranjujejo pravilno, saj se tudi odrasli ne prehranjujejo zdravo. Raziskave kažejo, da je družina še vseeno na vrhu vrednot med mladimi Slovenci.
Kljub temu, da so mladi dobro poučeni o zdravem prehranjevanju, se prehranjuje nezdravo, na kar vpliva dostopnost nezdrave prehrane na vsakem koraku.
Starši največkrat vedo, kaj imajo njihovi otroci radi in jim to tudi največkrat omogočijo (največkrat gre za nezdrave izbire).
Starši pogosto upravljajo z vedenjem otrok tako, da jih s priljubljeno hrano pomirijo, zamotijo, preženejo dolgčas, spodbujajo k učenju ali nagrajujejo za zaželeno vedenje. Tako se lahko že zelo zgodaj naučijo, da si lahko s sladkarijami oz. s hrano zadovoljijo čustvene potrebe in uravnavajo medsebojne odnose.
Starši pogosto ne sledijo načelom zdravega prehranjevanja, zato pa toliko bolj radi spodbujajo svoje otroke k zdravemu prehranjevanju in zdravim izbiram in tako povzročajo zmedo.
Zdravje otrok je v rokah odraslih!
Dolžnost vsakogar izmed nas je, da sami skrbimo za svoje zdravje in ga skušamo ohranjati. Otrokom moramo to odgovornost privzgojiti že v zgodnjem otroštvu. Seveda ne zadostuje, da smo otrokom pri zdravem prehranjevanju samo učitelji, moramo jim biti tudi dober zgled. Pomembno je, da otroke v tem smislu začnemo vzgajati že tedaj, ko začnejo zaznavati okolje in se začenjajo učiti. Otroci se (ne)zdravo v povprečju prehranjujejo 15 do 18 let. Vrtec, osnovna in srednja šola. Po osemnajstem letu, lahko pa že tudi prej, lahko ugotavljamo le posledice. Dognanja v zvezi s prehrano so pokazala na pomen pravilne prehrane za telesni in duševni razvoj. Še posebno v letih odraščanja. S pravilno prehrano lahko vplivamo na biološko kakovost organizma.
Posamezne raziskave kažejo, da nepravilno izbrana, enolična in osiromašena prehrana vpliva na manjšo odpornost proti različnim boleznim in zmanjšuje storilnost. Zaradi nepoznavanja pomena (bolj) zdrave prehrane je razširjeno zmotno mnenje, da ni tako pomembno, kaj otrokom ponudimo, ampak le to, da je otrok sit. Mnogi otroci so podhranjeni, kljub temu, da niso materialno ogroženi, ampak preprosto zato, ker jedo neprimerno, prazno hrano. Takšno, ki vsebuje veliko kalorij in maščob, pa le malo vitaminov, mineralov in balastnih snovi.
Kadar odrasli otroke kritiziramo, da so neodporni, bledi, leni, zaspani in nekulturni, pomislimo, da smo za to povečini krivi sami. Vsega tega v glavnem ne bi bilo, če bi jih kakovostno prehranjevali.
Kaj lahko naredimo za boljše prehranske navade mladih?
Kuhajte zdrave obroke. Ne kupujte v naprej pripravljene hrane. Izogibajte se hrani v pločevinkah in zamrznjeni hrani. Za otroke pripravljajte svežo, čim manj predelano hrano. Izogibajte se uporabi soli, beli moki in sladorju! Za pripravo jedi uporabljajte olivno olje. Mesne jedi zamenjajte z ribami ali beljakovinami rastlinskega izvora (soja, stročnice, tofu, sejtan…). Ne ponujajte jim močno začinjenih in mastnih jedi. Kuhajte preprosto!
Posebno pozornost si zaslužijo tudi velike količine sladkorja, ki ga otroci zaužijejo v obliki bonbonov in raznovrstnih sladkarij. Svoje otroke poskušajte navaditi, da namesto sladkarij uživajo sveže ali suho sadje. Priporočljive so tudi nesladkane limonade in naravni sokovi. Sliši se paradoksalno, a nekoč so prevladovale motnje hranjenja zaradi pomanjkanja hrane, danes pa zbolevamo zaradi izobilja in neuravnoteženega prehranjevanja že v zgodnjem otroštvu.
Prizadevajte si za zdrav življenjski slog (zdrava prehrana, gibanje…) v katerega vključite svoje otroke.
Otrokom ste zgled, zato se ne poslužujte se nezdravih in hitrih diet. Shujšajte zdravo in naravno, s spremembo življenjskega sloga. Ne pustite, da vas zavedejo reklame, ki vam ponujajo pripomočke za hujšanje, ki le škodujejo vašemu zdravju. Ključ zdravja in vitalnosti je v zdravi prehrani in gibanju!
Mladostnikom na zanimiv način predstavimo alternativo hitri in nezdravi prehrani. Pokažemo jim preproste načine in trike, kako lahko z malimi spremembami v prehranjevanju ohranjajo svoje telo bolj zdravo vrsto let. Naučimo jih delati smothieje, namaze iz stročnic …, predvsem pa jih naučimo osnove kuhanja!
Svetujemo jim glede konkretnih težav (izgubljanje teže, športna prehrana, kaj jesti za malico v šoli). Presenetljivo veliko najstnic se že v osnovni šoli ukvarja z izgubo teže. V tej dobi ste še vedno starši, najboljši vir informacij, saj vam otroci najbolj zaupajo. Nedavna raziskava je pokazala, da je družina še vseeno na vrhu vrednot med mladimi Slovenci.
Pristopamo jim na osebni ravni, se z njimi pogovorimo, jim svetujemo in jim ponudimo rešitve, ki delujejo.
Otroke spodbujajte k kritičnemu mišljenju o reklamah, ki reklamirajo nezdravo prehrano ter o ”idealnih” podobah, ki se pojavljajo v medijih. Razložite jim, da imajo tudi modeli svoje pomankljivosti, ki jih odpravijo z računalniško obdelavo fotografij, idealno svetlobo med fotografiranjem itd. Pojasnite jim, da hrana, ki se reklamira kot zdrava, ni nujno res tako zdrava.