Zdrava prehrana in zdravje otrok sta v rokah odraslih. Preberite, na kaj morate paziti pri prehrani, da boste poskrbeli za zdrav telesni in psihični razvoj svojih otrok.
Zdravje otrok je v rokah odraslih!
Posamezne raziskave kažejo, da nepravilno izbrana, enolična in osiromašena prehrana vpliva na manjšo odpornost proti različnim boleznim in zmanjšuje storilnost. Zaradi nepoznavanja pomena (bolj) zdrave prehrane je razširjeno zmotno mnenje, da ni tako pomembno, kaj otrokom ponudimo, ampak le to, da je otrok sit. Mnogi otroci so podhranjeni, kljub temu, da niso materialno ogroženi, ampak preprosto zato, ker jedo neprimerno, prazno hrano. Takšno, ki vsebuje veliko kalorij in maščob, pa le malo vitaminov, mineralov in balastnih snovi.
Dolžnost vsakogar izmed nas je, da sami skrbimo za svoje zdravje in ga skušamo ohranjati. Otrokom moramo to odgovornost privzgojiti že v zgodnjem otroštvu. Seveda ne zadostuje, da smo otrokom pri zdravem prehranjevanju samo učitelji, moramo jim biti tudi dober zgled. Pomembno je, da otroke v tem smislu začnemo vzgajati že tedaj, ko začnejo zaznavati okolje in se začenjajo učiti. Otroci se (ne)zdravo v povprečju prehranjujejo 15 do 18 let. Vrtec, osnovna in srednja šola. Po osemnajstem letu, lahko pa že tudi prej, lahko ugotavljamo le posledice. Dognanja v zvezi s prehrano so pokazala na pomen pravilne prehrane, še posebno v letih odraščanja. Za telesni in duševni razvoj. S pravilno prehrano lahko vplivamo na biološko kakovost organizma.
Pa še to: Zdravi otroci se veliko gibljejo na svežem zraku, pri sončni svetlobi. Prostore, v katerih otroci živijo in delajo, večkrat dnevno prezračimo, če je le mogoče, pa naj bodo čim dlje obsijani s soncem. Kadar odrasli otroke kritiziramo, da so neodporni, bledi, leni, zaspani in nekulturni, pomislimo, da smo za to povečini krivi sami. Vsega tega v glavnem ne bi bilo, če bi jih kakovostno prehranjevali.
Hrana za odrasle ni nujno hrana za otroke
Hrano pripravljajmo z ljubeznijo in spoštovanjem do živil, predvsem pa do tistega, ki mu je namenjena. Še posebej, če so to (naši mladoletni) otroci!
Otroci imajo pravico do zdrave, kulturno postrežene hrane. Za otroke kuhajmo po domače, to pa pomeni, da doma skuhamo jedi iz svežih živil, brez umetnih dodatkov. Za otroke kuhajmo jedi, primerne njihovim letom oziroma potrebam. To ni hrana za odrasle, ki je najpogosteje težka in (močno) začinjena. Otrokom pripravljajmo čim bolj preproste, naravne, predvsem pa doma pripravljene jedi. Nežnega okusa, le varčno soljene, pa tudi tedaj z morsko soljo, še bolje s solnim cvetom. Manj slani, bolj zdravi hrani z domačim okusom ne dodajamo industrijskih začimb, začimbnih mešanic in različnih dodatkov. Odličen dodatek in začimba pa so sveža zelišča iz domačega vrta ali iz lončkov na kuhinjski polici.
Pri prehrani otrok obvezno upoštevajmo naslednje:
■ Hrano pripravljamo sproti in vedno svežo;
■ Majhnim otrokom nikoli ne ponujamo jedi iz surovega ali nezadostno termično obdelanega mesa (tatarski biftek, angleško pečen biftek, karpačo ipd.);
■ Otrokom ne nudimo divjačine, gob, sladoleda, jedi z belo moko in belim sladkorjem, suhomesnatih proizvodov, gaziranih pijač in čokolade;
■ Otrokom ne nudimo odmrznjenih živil oziroma jedi, pa tudi tistih iz pločevink ne. Če pa otroku takšno živilo oziroma jed vendarle ponudimo, pred tem natančno preberemo deklaracijo ter jed preizkusimo sami;
■ Pikantna, še manj pekoča hrana ni za otroke;
■ Sladicam in drugim jedem ne dodajamo niti najmanjše količine alkohola ali/in prave kave;
■ Majhnim otrokom zaradi možnosti okužbe s smrtno nevarno salmonelo ne postrežemo jedi z jajci, ki termično niso obdelana vsaj nad 73 °C. To so jajčni šatoji in druge kreme, majoneze in jedi z njimi ter podobno.
■ Pri pripravi jedi pazimo, da ločujemo deske in nože za sveže in kuhano meso. Še bolje, če imamo ločene deske za meso, ribe, zelenjavo in podobno.
Nekaj živil, brez katerih ni zdrave prehrane otrok
V vsakodnevni prehrani otrok naj bo čimveč svežega (izven sezone pa suhega) sadja in zelenjave. Jabolko naj pojedo z lupino, če le ni bilo škropljeno. Posebno zdrava je temno zelena zelenjava, ki vsebuje veliko kalcija in magnezija. V listnato solato jim dodamo fižol ali koruzna zrna. Uživajo naj lečo, čičerko ali grah, črn kruh, orehe in druge oreške.
Nikakor ne pozabimo na žitarice in stročnice, ki jih (vsaj za otroke) pripravljamo v čim bolj naravni obliki, z olupki. Pazimo tudi, da zlasti suhe stročnice zadosti dolgo namakamo in kuhamo, da postanejo hitreje prebavljive. Proso, v katerem je veliko B vitamina, je primerno živilo za otroke. Pa naj bo v obliki mlečne kaše, narastka ali kako drugače pripravljeno.
Izjemnega pomena so tudi vlaknine oziroma balastne snovi. Urejajo prebavo, saj skrajšujejo čas zadrževanja odpadnih snovi v debelem črevesu. So naravno preventivno sredstvo pred sladkorno boleznijo, z žvečenjem pa otroci ohranjajo zdravo zobovje.
Meso klavnih živali če že mislite, da otrok potrebuje meso, a ne prepogosto. Pogostejšo pripravo mesa klavnih živali lahko bolj zdravo nadomestimo z jedmi iz svežih rib. Še bolje je, če meso zamenjate s sojo, ki je zelo dobrodošlo živilo za zdravo popestritev in pocenitev jedilnika.
V otroški prehrani mora biti dovolj kakovostnih maščob, saj so nosilke življenjsko pomembnih vitaminov in pomemben vir energije.
Lokalna sezonska živila
Živila za pripravo jedi izbiramo glede na letni čas in podnebje, v katerem živimo. V sredozemskih krajih je tudi pozimi na voljo sveža zelenjava, zato ni potrebe, da segamo po konzervirani. Ta vsebuje manj ali več (škodljivih) dodatkov – aditivov. Spomladi uživajmo spomladanska, poleti poletna, jeseni pa le tista živila, ki (z)rastejo jeseni. Pozimi uživajmo suhe slive in kislo zelje, ne pa jagode in grozdje, ki so poleg tega v zimskem času še astronomsko dragi. Na ta način skrbimo za bolj zdravo hrano, pa še za razbremenitev družinskega proračuna za hrano.
Shranjevanje živil
Ko zamrzujemo v domačem gospodinjstvu, pazimo predvsem na to, da živila zamrznemo na hitro ter da jih opremimo z nalepkami, na katere zapišemo vsebino in datum zamrzovanja. Najbolje bi bilo, če bi živila in hrano zamrzovali v posebni embalaži za zamrzovanje (s hermetičnim zapiranjem), čeprav je res, da je ta dokaj draga. Zmotno je mnenje, da se v pravilno zamrznjeni hrani vitamini in druge hranilne snovi obdržijo tudi po sedmih dneh. Zamrzovalne skrinje in omare hvalijo predvsem tisti, ki želijo (s)kuhati s čim manj truda. Nikakor pa si ne dovolimo zamrzniti živilo ali jed, ki je bila enkrat že odmrznjena.
In kako shranimo živila z domačega vrta, zlasti tista, ki imajo kratko sezono. V steklene kozarce ali steklenice; brez kemičnih dodatkov. Posušimo jih v biosušilniku, peči, pečici ali na zraku. Vložimo jih v naravni kis, sol (ribe) ali v maščobo.
Deklaracija je osebna izkaznica
Deklaracija je osebna izkaznica vsakega živila in (pred)pripravljene jedi, zato jo pred vsakim (prvim) nakupom živila/jedi natančno preberemo. Na deklaraciji je zapisano kdaj je bil izdelek izdelan in do kdaj je uporaben, iz česa je narejen, ali vsebuje konzervanse oziroma druge dodatke (aditive) ter v kakšnem deležu, katere dodatke še vsebuje…
Če smo osveščeni, bomo na trgovskih policah segali po živilih, ki imajo krajši rok trajanja. V njih je po navadi bistveno manj aditivov ali pa jih sploh ni, dodani pa so mu naravne barve in arome. Pomembno je, da na tak način kupujemo skupaj z otroci, da bodo kot odrasli lahko tudi sami varovali svoje zdravje.
Segajmo po ekološko pridelanih živilih
Pri pripravi jedi za otroke (ne bo pa škodilo niti odraslim), segajmo po ekološko pridelanih živilih. Ta ne vsebujejo škodljivih škropiv, umetnih gnojil, dodatkov oziroma aditivov (mnogi so škodljivi, za številne pa sploh še ne vemo, kako učinkujejo na naše telo) in drugih snovi, ki škodijo našemu zdravju, še posebej zdravju naših otrok.
Voda, voda in še enkrat voda!
Zdrava pitna voda nas najbolje odžeja. Brez nje ni življenja. Seveda pa mora biti neoporečna, zato sledimo rezultatom raziskav specializiranih ustanov, ki spremljajo kakovost pitne vode. Seveda pa je kakovost pitne vode odvisna predvsem od nas samih. Natančneje: od našega odnosa do narave.
Voda vsebuje mnoge organizmu potrebne snovi, zlasti v trdi vodi je precej kalcija in magnezija. Sicer pa voda gradi telo, topi hranilne snovi, različne snovi raznaša po telesu in uravnava telesno temperaturo. Ledvicam omogoča, da filtrirajo odpadne snovi. Naša kri, sestavljena iz 90 % vode, preskrbuje celice s hranljivimi snovmi hkrati pa iz njih odplavlja odpadke. Z zadostnimi količinami vode lahko dokaj pogosto na najbolj naraven način omilimo ali celo odpravimo zaprtje, glavobole (tudi migreno), bolečine v križu ali nogah in mnoge druge bolečine. Telesu moramo vsak dan postreči z najmanj 1,5 litra vode.
K vodi prištevamo tudi jedi, ki jo vsebujejo (predvsem sadje in zelenjava), in zdrave napitke: naravno limonado, domače nesladkane čaje ter blago oslajeni (lahko z medom ali rjavim sladkorjem) kompoti iz svežega ali suhega sadja.
Vitamini in minerali
Ohranimo vitamine in minerale. Vsak vitamin opravlja v otroškem organizmu posebno vlogo. Pomanjkanje vitaminov povzroča poslabšanje psihične aktivnosti, raztresenost, slabi spomin, otroci se hitreje utrudijo in težko zberejo. Pomanjkanje vitaminov povzroča razdražljivost, nespečnost in celo migreno.
V otroški prehrani so minerali izjemnega pomena. Posebej pazimo na to, da otrok zaužije zadostne količine živil oziroma jedi, ki vsebujejo veliko kalcija, železa in drugih mineralnih snovi.
Vitamine in minerale v živilih in jedeh ohranimo tako, da pripravljajmo čim več sveže nabranega sadja in zelenjave. Nabranih ne izpostavljamo svetlobi, ampak jih hranimo v temnem, zračnem in hladnem prostoru. Sadje in zelenjavo operemo in razrežemo tik pred uporabo. Zelenjavo kratek čas kuhamo v pari ali dušimo v majhni količini tekočine. Le toliko, da jo skuhamo na zob (al dente).
Jedem nikoli ne dodajajmo umetnih dodatkov za pospeševanje kuhanja ali izboljšanje videza, na primer sode bikarbone. Takšni dodatki uničujejo C vitamin.
Maščobe in cvrenje
V zdravi prehrani vemo, katere maščobe uporabljamo. Najboljša so nerafinirana, hladno stisnjena olja. Še posebej ekstra deviško olivno olje, pri katerem pa smo pri deklaraciji še posebej pozorni. Znano je, da vse analize kažejo na boljše zdravstveno stanje prebivalstva, ki se prehranjuje s sredozemsko kuhinjo. Veliko rib, svežega sadja in zelenjave ter ekstra deviško olivno olje. Pomembno je, da na okus zdravih maščob otroke navadimo že doma. Kupujemo preverjena olja v temnih steklenicah, ki jih hranimo v temnem prostoru. Žal pa tudi tu praviloma velja: dražje olje, boljša kakovost.
Otrokom ne nudimo industrijsko ocvrtih živil ali jedi, na primer čipsa. To je zdravju škodljiva hrana. Ocvrta celo pri 500 °C, s kopico aditivov, saj takšno hrano pripravljajo v velikih količinah in na zalogo. Ko cvremo doma, uporabimo le povsem sveže olje!
Brezmesne jedi
Pripravljajmo tudi brezmesne obroke. Z zmanjševanjem količin mesa začnimo postopno. V začetku naj bo meso samo za kosilo, zajtrk in večerja brez mesa ali za zajtrk nekaj mesnega, pa kosilo in večerja brez. Tako se družina ali kolektiv privaja na drugačno sestavo dnevnih obrokov. Meso lahko nadomestimo s sojo, ki je bolj zdrava kot meso.
Najboljše in že od nekdaj potrjene kombinacije brezmesnih jedi so: polenta in fižol, polenta z mlekom, riž z grahom (ali drugo zelenjavo) in parmezanom, sojina rižota s svežo zelenjavo, jajčna jed z beluši, jajčna jed s sojo in parmezanom (s solato), špageti (ali druge testenine) s paradižnikovo omako, razne zelenjavne enolončnice s sojo in peciva iz nje.
Ne (!) pločevinkam, odmrznjeni hrani, suhomesnatim izdelkom, gaziranim pijačam, alkoholu, belemu sladkorju, beli moki in čokoladi
V naslovu so našteta tista živila oziroma jedi, ki jih ne bi smelo biti na otrokovem jedilniku. Nezdrave recepte iz domače kuharice nadomestimo z recepti za zdravo prehrano. Otrokom ne nudimo hrane iz zamrznjenih živil, še manj odmrznjeno, že pripravljeno hrano. Morda le v izjemnih primerih, ko ni druge možnosti. Hrana in pijače iz pločevink za otroke niso primerni! Strokovnjaki svetujejo, da otrokom do 7. leta starosti ne dajemo niti najmanjših količin gaziranih pijač. Starejšim otrokom pa gazirane pijače omejimo na najmanjšo mogočo mero. Uživanje gaziranih pijač naj bi bilo zelo omejeno tudi pri odraslih.
Zdrava, najpogosteje tudi cenejša je tista hrana, ki je sveže pripravljena s svežimi živili. To pomeni, da pred pripravo še ni bila termično obdelana ali/in konzervirana. Otrokom ne nudimo instant juh, paštet in podobne hrane, ki ima, zaradi lepšega videza in podaljšanja obstojnosti dodane precejšnje količine soli in drugih (škodljivih) dodatkov, aditivov. Zato, da ji podaljšajo obstojnost, vse pogosteje pa le zato, da ji umetno izboljšajo videz ali/in okus. Vse s ciljem povečanja profita in s popolno brezskrbnostjo za človekovo zdravje. Živila in jedi, ki so predhodno termično obdelana, so oropana vsebnosti vitaminov, rudninskih snovi in drugih hranil. Za zdravo prehrano najpogosteje zadostujeta nekaj več časa in uporaba zdrave pameti. Zdravo pamet pa imamo, če ne nasedamo oglasnim sporočilom. Ta so po navadi draga (plača jih vedno samo kupec!), pa tudi zavajajoča. Če nam že ne lažejo povsem očitno, pa nam v vsakem primeru mariskaj zamolčijo.
Porabo belega sladkorja, bele moke, soli in čokolade zmanjšajmo na razumno mejo. Kako najlažje zmanjšamo porabo belega sladkorja. Nadomeščamo ga z rjavim sladkorjem ali z medom. Nekaterih zdravstvenih težav otrok nekoč niso poznali. Številni strokovnjaki to dejstvo pripisujejo pomanjkanju sladkorja (s tem pa tudi sladkarij), značilnega za tiste čase. Tedaj ni bilo toliko zobne gnilobe, prekomerne telesne teže, sladkorne bolezni in nekaterih drugih bolezni.
Belo moko nadomeščajmo s črno ali polnovredno, margarino pa z (ekstra deviškimi) olji ali z maslom. Napitke in sladice za otroke sladkamo manj kot običajno. Čokolado kupujmo le izjemoma, saj je nevaren vir maščob in sladkorja. Sladkane pijače nadomeščajmo s pitno vodo; če jo popijemo mi, jo bodo tudi otroci.
Suhomesnati izdelki so v prehrani razvada odraslih, ki jo prenašamo na otroke. Suhe mesnine v žemljici ali v kruhu nadomestimo z maslom in rezino manj mastnega sira, s kakšnim sladkim namazom ali z jajčno omleto s sirom. Dodajmo še rezino zelenjave, da bo jed še bolj zdrava, hkrati pa še občutno cenejša kot s suhomesnatimi proizvodi.
Otrokom ne nudimo odmrznjene hrane, razen če je od dneva zamrzovanja preteklo do 7 dni. Slabše zdravje otrok in slabo počutje je pogosto lahko tudi posledica pretirane uporabe živil in na pol pripravljene ali že skuhane hrane iz zamrzovalnih skrinj oziroma zamrzovalnih omar. Zamrznjena hrana ni sveža hrana.
Otroci lahko zaužijejo največ 2 do 3, pri domačih jajcih pa do 5 rumenjakov tedensko. Pri tem upoštevajmo tudi tiste rumenjake, ki so sestavina drugih jedi. Iz otroške prehrane brišimo majonezo, mastne nadeve in ocvrte jedi; slednje jim pripravimo le sem ter tja, pa še tedaj na svežem olju. Olje, ki smrdi po zažganem, je strup za odrasle, kaj šele za otroke.
Izberimo kuhinjsko posodo
Za zdravo prehrano otrok je zelo pomemben tudi pravilen izbor posode in kuharskih tehnik. Kuhajmo v majhni količini tekočine, še bolje, če živila/jedi dušimo ali skuhamo v sopari. Za takšno kuhanje je na voljo trodelna posoda – soparnik, sestavljena iz posode, cedila s tesnilom in pokrova. Soparimo lahko zelenjavo, štruklje, cmoke, svaljke, njoke, ribe in druga živila oziroma jedi, pri katerih želimo ohraniti obliko, naravno barvo in hranilno vrednost. Za pripravo dobre in okusne hrane je zelo primerna tudi posoda iz kvalitetnega emajla, stekla ali porcelana, ki je primernejša od kovinske.
Postrezimo očem všečno
Še posebej tedaj, ko jemo skupaj z otroci, hrano postrežemo z občutkom za lepo in bonton. Za mizo naj bo lepo. Poskrbimo, da bomo hrano, v katero smo vložili svoje znanje in čustva, skupaj z otroci uživali v prijetnem družinskem okolju. Jedi ponudimo na segretih krožnikih (za tople jedi) in očem všečno. Ob lepo pogrnjeni mizi in počasi, da hrano dobro prežvečimo. Tudi zato je prav, da med uživanjem v hrani ne govorimo preveč, nikakor pa med jedjo ne rešujmo žgočih problemov. Tudi vse to sodi k lepemu vedenju pri mizi, ki ga otroci hitro, pogosto pa tudi za vedno, posnemajo.
Lepo vedenje, tudi pri mizi, otrokom privzgajamo že od malega. Najbolje kar z lastnim zgledom. Samo na ta način bodo ti otroci, ko odrastejo, poznali bonton oziroma kulturo prehranjevanja.
Število obrokov
Dnevna prehrana otrok naj vsebuje vsaj pet obrokov, vsak pa naj bo sestavljen vsaj iz treh, štirih vrst jedi. S posameznimi preobilnimi obroki obremenjujemo prebavni trakt.
Pogosto se izgovarjamo, da nam sedanji življenjski in delovni tempo onemogočata zdravo pripravo in uživanje hrane. Tudi te izgovore lahko presežemo z znanjem, voljo in odgovornostjo do otrok ter njihovega zdravja in telesnega ter umskega razvoja.
Za zdrave in srečne otroke se velja potruditi tudi, ali pa še posebej, v kuhinji. Pri tem pazimo tudi na ritem prehranjevanja; če je le mogoče, otrokom obroke ponudimo vedno ob istem času. Otrokom med obroki ne ponujajmo hrane. Tudi prebavila potrebujejo počitek, zato naj bo med posameznim obroki vsaj 3 do 4 ure predaha; celo v šolah je ta del prehrane povsem neurejen, saj je šolska malica ob 10., šolsko kosilo pa že ob 12. uri!? Otrok naj v vmesnem času zaužije sadni sok – najbolje sveže iztisnjen – ali kakšen sezonski sadež.
Izbirčnost?
Otrok ima pravico reči ne tudi pri hranjenju. To ni vedno izsiljevanje ali razvajenost, kot si odrasli pogosto napačno razlagamo. Izbirčnost ni prava beseda za odklanjanje hrane, vsaj dotlej, dokler ne ugotovimo vzrokov. Preveč pikantna ali celo pekoča hrana, prepozno navajanje na določeno živilo ali jed, premalo časa ali potrpljenja in številni drugi vzroki lahko pripeljejo do tega, da otrok nekatere jedi zavrača. Res je, da moramo paziti, da otrok ne postane pretirano samovoljen, ob tem pa mu moramo vendarle dovoliti, da si količino in raznolikost hrane izbira sam..
Včasih otroci po našem mnenju zaužijejo premajhno količino hrane. Če je otrok zdrav, nam ni potrebno skrbeti. Vzroki za to so lahko različni, otrok je lahko preutrujen ali žalosten, morda pa preprosto ni lačen. Prijazne besede, kot so: izvoli, hvala, prosim, pa zgled in primerna spodbuda, sveža in nepikantna hrana, najpogosteje pomagajo. Če samo eden od naštetih vzrokov ni izpolnjen, otrok ne bo jedel. To pa ne pomeni, da smo pri prehrani otrok lahko povsem brezskrbni, še posebej zaradi vedno pogostejših bolezenskih motenj prehranjevanja.