DEJSTVA O RABI IN ZLORABI NEDOVOLJENIH DROG V SLOVENIJI, KI BI JIH MORAL POZNATI VSAK STARŠ

Ne zatiskajte si oči! Spoznajte trende uporabe alkohola in prepovedanih drog v Sloveniji!

Kaj kažejo podatki o alkoholni problematiki v Sloveniji?

V Sloveniji ne odstopamo od povprečja EU po registrirani porabi alkohola, temveč po škodi, ki nastane zaradi škodljivega in tveganega pitja. V Sloveniji je zaznati veliko tolerantnost do opijanja in drugih oblik škodljivega in tveganega pitja, kot je na primer vožnja pod vplivom alkohola, kar vpliva na kakovost življenja posameznikov, njihovih bližnjih in družbe v celoti.

Podatki Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) kažejo, da je zabeležena poraba čistega alkohola na odraslega prebivalca leta 2008 v Sloveniji znašala 11 litrov.

Od 10 do 15 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pa naj bi bilo odvisnih od alkohola.

Leta 2003 so bili v Sloveniji letni stroški začasne odsotnosti z dela in prezgodnje umrljivosti zaradi vzrokov, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu, ocenjeni na približno 37 milijonov evrov.

Med letoma 1985 in 2007 se je standardizirana stopnja umrljivosti zaradi izbranih vzrokov, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu, v Sloveniji gibala med 93,77 in 169,19, s čimer smo v teh letih presegali povprečje 27-ih evropskih držav, ki imajo podobno stopnjo umrljivosti in rodnosti kot mi.

Populacijske raziskave kažejo, da od 15 do 33 % anketiranih leto dni pred anketo ni uživalo alkoholnih pijač. Od 60 do 70 % slovenske populacije naj bi bilo zmernih pivcev, od 13 do 20 % pa naj bi jih presegalo dnevne meje manj tveganega pitja. Pri 11 % populacije obstaja velika verjetnost prisotnosti škodljivih posledic pitja alkohola ali celo odvisnosti od alkohola. Med osebami, ki so obiskale splošnega zdravnika, je bilo v eni od raziskav 20,7 % moških in 15,4 % žensk pozitivnih na presejalnem testu škodljive rabe alkohola in sindroma odvisnosti od alkohola.

Alkoholne pijače je že pilo približno 85 % slovenskih 15-letnikov, nekaj več kot dve tretjini 13-letnikov in dobrih 40 % 11-letnikov.

Povprečni slovenski mladostnik je ob prvem pitju alkoholne pijače star 13,3 leta, ob prvi opitosti pa 14 let.

Podobno kot v drugih evropskih državah tudi v Sloveniji dečki s pitjem alkohola pričnejo prej in se prvič opijejo pri nižji starosti kot deklice.

27,5 % 15-letnikov pije alkohol vsaj enkrat tedensko. S temi odstotki se uvrščamo na sredino lestvice 41 držav, ki so poročale o tem podatku. Višji odstotek rednih pivcev alkohola med otroci in mladostniki imajo v Ukrajini, Italiji, Angliji ter na Malti, na Škotskem in Hrvaškem. Odstotek otrok in mladostnikov, ki vsaj enkrat na teden pijejo alkohol, pa je nižji na Portugalskem, Irskem in v skandinavskih državah.

Odstotek mladostnikov, ki so že poskusili alkohol, je ostal med letoma 1995 in 2007 nespremenjen, zasledimo pa porast visoko tveganih oblik pitja alkohola (pet ali več enot alkohola ob eni priložnosti).

Prepovedane droge

Po podatkih Urada za droge in kriminal pri Združenih narodih v svetu kar 200 milijonov ljudi uporablja prepovedane droge. Od tega jih 162 milijonov uporablja kanabis, 35 milijonov amfetamine, metamfetamine in ekstazi, 16 milijonov jih uporablja opijate, med katere se uvršča heroin, okoli 13 milijonov ljudi pa uporablja kokain. Prepovedane droge predstavljajo tveganje za zdravje, ki je še večje pri kombinirani uporabi več drog hkrati. Ker učinkujejo na možgane in na telo, so posebej nevarne za otroke in mladostnike, katerih možgani se še razvijajo.

Zloraba drog se običajno povezuje z mladimi, vendar pri tovrstnih težavah ni starostnih omejitev. Tako kot mlajši lahko prepovedane droge uporabljajo tudi starejši. Čeprav je uporaba prepovedanih drog za to skupino manj običajna, pa se razširjenost tega pojava povečuje. Tako se je v Evropski uniji med leti 2002 in 2005 delež evidentiranih uporabnikov drog, starih nad štirideset let, ki se zdravijo zaradi težav z opiati, več kot podvojil (z 8,6 odstotka na 17,6 odstotka). Po ocenah, narejenih v Združenih državah, pa se lahko število starejših od petdeset let, ki potrebujejo zdravljenje zaradi uporabe prepovedanih drog, med letoma 2001 in 2020 poveča celo za 300 odstotkov.

Kakšni so trendi na področju uporabe prepovedanih drog v Sloveniji?

Povprečna starost ob uporabi prve prepovedane droge je v opazovanem obdobju 16 let, povprečna starost ob uporabi primarne droge pa je za ženske 18 let in za moške 19 let.

Povprečen slovenski problematični uporabnik prepovedanih drog je moški, mlajši od 30 let, ki ima težave s heroinom. Pred vstopom v zdravljenje je heroin uporabljal več kot dve leti in pol, prva prepovedana droga, ki jo je uporabil, je bil kanabis. Heroin uporablja vsakodnevno in si ga je že vbrizgaval, poleg heroina uporablja še druge droge. Zdravi se v osrednje-slovenski regiji in je slabše izobražen.

Kot kažejo podatki Informacijske enote za prepovedane droge, je v obdobju od leta 1992 do 2004 število uporabnikov prepovedanih drog, ki so iskali zdravstveno pomoč v mreži centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, naraščalo. Tako je vsako leto na novo v zdravljenje vstopilo med okoli 200 do 500 oseb. V tem obdobju je bilo vsako leto obravnavanih več moških kot žensk, glede na starostno porazdelitev je bil največji delež obravnavanih v starostni skupini od 20 do 24 let. Med iskalci pomoči so prevladovali tisti, ki so pomoč iskali zaradi težav z opiati oziroma heroinom.

Med tistimi, ki so prvič iskali zdravstveno pomoč, je opazen upad iskanja pomoči zaradi težav s heroinom, v porastu pa je iskanje pomoči zaradi težav s kanabisom, v manjši meri pa tudi zaradi težav s kokainom. V porastu je tudi kombinirana uporaba drog; najpogostejše kombinacije so heroin in kanabis, heroin in kokain, ter kokain in alkohol. Po besedah predstojnice Informacijske enote za prepovedane droge.

Leta 2006 je IVZ zabeležil skupaj 67 smrti, povezanih s prepovedanimi drogami. Od tega je 39 ljudi umrlo zaradi neposrednega delovanja drog v telesu. Med umrlimi je bilo štirikrat več moških kot žensk, največ oseb pa je umrlo v starostni skupini od 20 do 24 let. Najpogostejša droga, ki je povzročila smrt, je bil heroin, sledijo metadon in benzodiazepini. 28 primerov smrti je bilo posredno povezanih z uporabo drog, med njimi je bilo tudi 13 samomorov in 11 prometnih nesreč.
Po podatkih Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah med všolano mladino (ESPAD 2007) je slaba četrtina (23 %) slovenskih dijakov v starosti od 15 do 16 let vsaj enkrat v življenju poskusila katero izmed prepovedanih drog. Največ vprašanih (22 %) je poskusilo kanabis, slabih 16 odstotkov hlapila, pomirjevala brez zdravnikovega recepta je uporabilo dobrih 5 odstotkov, ekstazi nekaj čez 3 odstotke, kokain pa 3 odstotke. Podatki o vse življenjski uporabi katerekoli droge za obdobje 2003 – 2007 kažejo, da je uporaba pri vseh drogah upadla, razen pri kokainu, kjer je bil v letu 2007 zabeležen porast uporabe.

V letu 2007 sta Oddelek za nujno medicinsko pomoč in Center za zastrupitve pri Kliničnem centru Ljubljana zabeležila porast obravnav zaradi prevelikega odmerka heroina in prevelikega odmerka kokaina. Tako so obravnavali 58 primerov prevelikega odmerka heroina, 10 primerov prevelikega odmerka kokaina in 5 primerov prevelikega odmerka amfetaminov. Sicer pa slovenski register zastrupitev beleži 372 primerov oseb, ki so bili od leta 2001 do 2007 zaradi prevelikega odmerka heroina, kokaina, metamfetaminov, GHB, GBL, THC in LSD obravnavani v slovenskih bolnišnicah. To število pa zaradi slabega poročanja predstavlja le 20 odstotkov vseh, ki so bili obravnavani v bolnišnicah zaradi prevelikega odmerka prepovedanih drog.

Število kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog je leta 2007 v primerjavi z letom 2006 upadlo za dobrih 10 odstotkov. Tako je policija leta 2007 zabeležila 1429 kaznivih dejanj, povezanih z neupravičeno proizvodnjo in prometom z mamili, in 183 kaznivih dejanj, povezanih z omogočanjem uživanja drog.

Najpogosteje zasežena prepovedana droga je bil tudi v letu 2007 kanabis, sledita heroin in kokain. Količina zaseženega kanabisa in kokaina se je leta 2007 v primerjavi z letom prej povečala. Tako je bilo zaseženih 9483 rastlin kanabisa in 42 kg kokaina, leto prej pa 2557 rastlin kanabisa in 5 kg kokaina. Količina zaseženega heroina se je leta 2007 v primerjavi z letom 2006 zmanjšala, saj je bilo leta 2007 zaseženih 60 kg heroina, leto prej pa kar 182 kg.

Število oseb, ki uporabljajo prepovedane droge v zaporih, se je leta 2007 v primerjavi z letom prej povečalo za 14 odstotkov. Vseh zaprtih oseb je bilo namreč 4311, od tega je kar 1090 oseb uporabljalo droge v zaporu. 586 osebam je bilo predpisano nadomestno zdravljenje z metadonom.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *